Natisni

Knjige in video

Solkanski zbornik

Solkanski zbornik z naslovom JAKO STARA VAS NA GORIŠKEM JE SOLKAN je izšel ob tisočletnici prve omembe kraja, leta 2001. Glavni urednik zbornika je dr. Branko Marušič, ustvarjali pa so ga še številni drugi avtorji, ki so pokrivali posamezna področja. Zbornik je razdeljen na šest vsebinskih sklopov, objavlja 48 prispevkov, ki jih je napisalo 41 avtorjev, in sicer:

POGLED V PRETEKLOST
Jernej Zavrtanik: Prazgodovinska podoba Solkana
Peter Štih: Solkan in njegovo zaledje okrog leta 1000
Franc Kos: Solkan v srednjem veku
Vojko Pavlin: Solkan v urbarjih 16. stoletja
Jernej Vidmar: Solkansko Plemstvo
Eva Holz: Promet v Solkanu skozi stoletja (do prve svetovne vojne)
Jernej Vidmar: Dvorec Palač in njegovi lastniki
Janez Dolenc: Tolminski puntarji v Solkanu
Vinko Paljk: Iz cerkvene zgodovine Solkana
Vinko Paljk: Francozi v Solkanu
Lilijana Vidrih Lavrenčič: Zapuščina solkanske občinskepisarne (1849 - 1927)
Gorazd Humar: Večni in čvrsti velikan nas Soči
Drago Sedmak: Solkan in Solkanci med prvo svetovno vojno
Vasja Klavora: Boj za škabrijel - soška fronta 1917
Marko Waltritsch: Hranilnica in posojilnica v Solkanu (1897 - 1941)
Irene Mislej: Solkanci v Argentini
Gradivo za zgodovino narodnoosvobodilnega boja v Solkanu
Tomaž Marušič: Spomin na žrtve druge svetovne vojne iz Solkana
Katja Rogelja Semolič: Osnovna šola v Solkanu (1945 - 2000)
Andrej Malnič: Solkanski dvolastniki (1945 - 1952)

MIZARSTVO
Branko Marušič: Zadružno gibanje solkanskih mizarjev
Katja Kogej: Solkanski mizarji
Darinka Kozinc: Izdelano v Solkanu

NARODOPISJE, JEZIKOSLOVJE, UMETNOST
Inga Brezigar Miklavčič: O identiteti Solkana
Eda Belingar: Praznično leto
Lucijan Vuga: Od kod imeni Sabotin in Solkan?
Franc Marušič: Ena jezikovnih posebnosti solkanščine
Branko Marušič: Solkan v slovenski književnosti
Martina Mrhar: Gledališče v Solkanu
Darja Mavrič: Vile v Solkanu
Pavla Jarc: Cerkev na Sveti Gori - problem nastanka in njenega nasledstva

OSEBNOSTI:
Bruno Korošak: Barnabit pater Janez Žbogar in njegova "zakoreninjena teologija"
Matjaž Kmecl: Pavlina Pajkova, pogled nanjo ob stoletnici smrti
Saša Marušič: O zdravniku dr.Rihardu Jugu
Katarina Marušič: Zdravniki Franz Maruschitz, Filip D. Marušić in Franc Marušič
Milica Kacin Wohinz: Pripombe k življenjepisu Jožeta Srebrniča
Slavica Plahuta: Jože Srebrnič in narodnoosvobodilni boj na Primorskem
Jakob Marušič: Dr. Klement Jug kot ga poznamo iz njegovega dnevnika iz leta 1920

OKOLJE IN PROSTOR
Janez Marušič: Krajina Solkana
Toni Gomišček: Soča od A do Ž
Franc Marušič: Podzemski objekti okoli Solkana

SPOMINI,PRIČEVANJA
Katarina Vuga - Zarja Trkman: Podoba solkanske družine Srebrnič (Kuštrinovi)
Jože Srebrnič: Iz spominov
David Brezigar: Spomin na dogodke ob postavitvi meje med Italijo in Slovenijo (Jugoslavijo) v noči od 15. na 16. september 1947 V šestem desetletju organiziranega veslanja na Soči
Tomaž Marušič: Poleg kajaka tudi smučanje

"Velik del sodelavcev zbornika so solkanski rojaki, sodelovanje drugih avtorjev kaže, da je domoznanstvo Solkana toliko pomembno, da je prešlo krajevne okvire. Po tisoč letih, odkar se kraj prvič omenja v pisanem zgodovinskem viru, je prvič dobil daljši monografski pregled v obliki zbornika. Zbornik ni vseobsegajoči krajepis, pač pa e knjiga raznovrstnih člankov in razprav, ki jih druži ime kraja." (B. Marušič)


Grajske stavbe v zahodni Sloveniji - III. Območje Nove Gorice in Gorice (22)

avtor: Igor Sapač
Letnica izdaje: 2010
Obseg: 356 strani

Dvaindvajseta knjiga zbirke Grajske stavbe v Sloveniji je namenjena predstavitvi grajske dediščine med Vipavsko in Soško dolino, na širšem območju današnje Nove Gorice. Tukajšnje grajske stavbe so v mnogih pogledih primerljive s tistimi v Vipavski dolini, ki so bile obravnavane v prejšnjih dveh knjigah te zbirke, po drugi strani pa jih je še veliko bolj zaznamoval vpliv mesta Gorice, ki je bilo od 11. stoletja do sredine 20. stoletja močno upravno, gospodarsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče Goriške. Leta 1947 začrtana meddržavna meja, ki je postala tudi ostra ločnica med starodavnim mestom in njegovim vzhodnim zaledjem, otežuje razumevanje zgodovinskega pomena grajskih stavb na območju Solkana, Kromberka, Ozeljana, Šempasa, Rožne Doline, Šempetra in Vrtojbe. Zaradi tega je knjigi kot obsežnejša priloga dodan topografski pregled grajskih stavb in plemiških palač na območju mesta Gorice in na njegovem zahodnem obrobju, ki je bilo leta 1947 dodeljeno Republiki Italiji.
Dopolnila so strnjena v dva večja dela; v prvem so obravnavani grad, dvori, plemiške palače in dvorci na območju mesta Gorice, v drugem pa gradovi in dvorci v bližnji okolici mesta. Tako avtor poskuša zaokroženo prikazati grajsko dediščino na območju nekdanje deželne prestolnice Goriške.
Dvodelno zasnovana knjiga je namenjena zlasti izostritvi sodobnih pogledov na grajske stavbe na območju Nove Gorice. Tu so večinoma ohranjeni le novoveški dvorci, ki so deloma nastali na lokacijah srednjeveških dvorov. O nekdanji podobi in pomenu starodavnih gradov v Solkanu, Šempasu in Vitovljah moremo zgolj ugibati. Posebnost tega območja je bilo veliko število dvorcev v naseljih na vzhodnem obrobju
Gorice; v Vrtojbi, Šempetru, Rožni Dolini in Solkanu so imele posest in rezidence številne goriške plemiške rodovine.


SOLKAN IN SOLKANCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO IN PO NJEJ V BOJU ZA ZAHODNO MEJO (1941 - 1947)

Avtor: Tomaž Marušič
Izdalo Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije
Solkan, Ljubljana 2010

Slovenska zgodovina

Družba - politika - kultura
[elektronski vir]
Avtor(ji): Peter Štih / Vasko Simoniti / Peter Vodopivec
Leto: 2008
Inštitut za novejšo zgodovino : Sistory, Ljubljana

Slovenska zgodovina pdf

Videokaseta o Solkanu


Videokaseta z naslovom Solkan, jako stara vas na Goriškem predstavlja Solkan skozi čas. Avtorica teksta je domačinka Darija Mavrič, kaseto pa je posnela ekipa TV Primorke.
Darija Mavrič je profesorica umetnostne zgodovine in diplomirana sociologinja kulture. O za snemanje videokasete o Solkanu pravi: "V Solkanu živim že več kot trideset let. Ker pa moji starši niso Solkanci in sama ne znam solkanskega narečja, se verjetno ne bom nikoli mogla suvereno predstavljati kot Solkanka. Kljub temu čutim močno vez s krajem, v katerem sem rasla, zanimata me njegova preteklost in sedanjost. To je bil osnovni razlog, da sem se najprej prostovoljno ponudila za pripravo članka o solkanskih vilah za solkanski zbornik, pozneje pa me je dr. Branko Marušič predlagal za pripravo besedila za videokaseto o Solkanu."

Dariji zagotavljamo, da si je s pripravo filma o Solkanu pridobila polnopravni status Solkanke in da se bo mogla v bodoče "suvereno predstavljati kot "Solkanka". 


Vile na Goriškem in Vipavskem od 16. do 18. stoletja. Uporaba funkcionalne tipologije za definiranje posvetne plemiške arhitekture v novem veku na Primorskem

Avtorica:Helena Seražin
Leto:2006
Področje/-a:umetnostna zgodovina
Jezik(i):slovenski

Vipavska dolina in Goriška (delno v Italiji, delno v Sloveniji) sta bogati z različnimi tipi arhitekture. Tu so se ohranili številni srednjeveški in renesančni gradovi, baročne palače in predvsem vile in dvorci. Monografija analizira posamezne primere poznorenesančnih in baročnih vil (okoli 1600–okoli 1800) teh dveh pokrajin, ki sta bili nekoč združeni v eno politično enoto – Goriško grofijo. Poleg tipološke definicije vile je predstavljen razvoj vile od antike do 19. stoletja, različni, glede na funkcijo ločeni, tipi vil in zgradba vile s formalnega vidika. Vile, obravnavane v tej monografiji, so na podlagi njihove funkcije razdeljene v dve večji skupini: podeželske in primestne vile, vsi primeri pa kažejo, da je bilo na Slovenskem v 17. in 18. stoletju zgrajenih kar nekaj vil, vendar pa so geografsko omejene na pokrajine, ki mejijo na Furlanijo-Julijsko Krajino, ta pa je bila nekoč teritorij Beneške republike.