Mizarji

Razvoj mizarske obrti v Solkanu ni naključje. Kraj je imel v različnih zgodovinskih obdobjih drugačne vloge.

V drugi polovici 19. stoletja je predstavljal močno zaledje večjega kraja – Gorice, kjer je imel zagotovljeno tržišče.
V bližini Solkana je tudi Trnovski gozd od koder so mizarji dobivali večino lesnih surovin. Solkanski mizarji so izdelovali različne predmete – od pohištva do stavbnega pohištva. Nekateri mizarji so se specializirali posebej za kuhinje, drugi za izdelavo krst, tretji za izdelavo stolov, nekateri pa so bili pravi mojstri v rezbarjenju. Pri delu so jim bili v pomoč vajenci, ki so jih najemali jeseni in so pri mojstrih ostajali približno tri leta, odvisno pač od osvojenega znanja.
Mizarji so se skoraj brez izjeme učili pri svojih očetih, stricih, starejših bratih in drugem sorodstvu. Pred drugo svetovno vojno pravzaprav posebnih šol ni bilo, po vojni pa je šolanje organizirala tudi tovarna pohištva Edvard Kardelj, poznejši Meblo.

(Avtorica: Katja Kogej)