Natisni

Solkan na kratko

Solkan je starodavno naselje, ki je bilo v pisnih virih skupaj s sosednjo Gorico omenjeno že 28. aprila leta 1001

Odpirajoč po običajni navadi njegovim vrednim prošnjam ušesa našega gospostva in videč, da sveta božja cerkev, pred tem opustošena od divjanja Madžarov, zdaj tipi hudo stisko, z listino tega cesarskega ukaza podarjamo in prenašamo ter prepuščamo iz našega prava v njegovo pravo in oblast polovico gradu, ki se mu pravi Solkan, in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica,...  oglejski cerkvi in njenemu voditelju patriarhu Janezu in njegovim naslednikom.


Razvoj Solkana

Zaradi lege v bližini Gorice, se je tu razvilo predmestno življenje, tukaj je živel tudi del goriškega plemstva kot tudi uglednega in premožnega meščanstva, ki so za seboj pustili nekaj rezidenc, npr. Vila Bartolomei, v kateri je danes oddelek Goriškega muzeja. Kraj je postal pomemben predvsem v 18. stoletju, ko so ob Soči, zaradi rasti predelovalne industrije, postavili mline in žage (ostanki vidni pri »starem jezu«), najbolj pa so Solkan zaznamovali mizarji, ki so bili priznani daleč naokrog in so s svojimi izdelki celo zmagovali po evropskih sejmih. Solkan je bil s Sveto goro tudi romarska meka in furmanska postojanka.

Kljub izjemni preteklosti pa je ob gradnji novega mesta po 2. svetovni vojni Solkan prišel na stranski tir, do leta 1988 je celo veljal samo za mestni predel Nove Gorice, tedaj pa so krajani dosegli, da je začel spet delovati s statusom samostojnega naselja, vendar je s selitvijo dejavnosti v Novo Gorico, kraj izgubil svoj nekdanji lesk. Še vedno pa stoji na prometno in strateško pomembnem prostoru, saj je edina povezovalna pot Soške in Vipavske doline – iz njega tečejo ceste po dolini Soče, v Goriška brda, na Trnovsko planoto in v Čepovansko dolino.

Most z največjim kamnitim lokom na svetu

Solkanska znamenitost je železniški most. Most, ki ima svetli razpon glavnega loka dolžine 85 m, je most z največjim kamnitim lokom na železniških progah na svetu. Čez most, ki je bil zgrajen leta 1905, so že leta 1906 stekli prometni tokovi druge železniške povezave Dunaja in Srednje Evrope s pristaniščem v Trstu. Z izgradnjo solkanskega mostu, kot se danes ta most imenuje, je bilo praktično zaključeno večtisočletno obdobje gradnje velikih kamnitih mostov, saj so bili na obzorju že prvi veliki betonski mostovi, ki so leta 1910 že dosegli razpon 100 m. Solkanski most, ki je bil vrhunski izdelek avstrijske inženirske šole za mostove, ki je bil tudi zadnji v generaciji velikih železniških mostov, ki so bili na prelomu 19. in 20. stoletja grajeni na železnicah v Avstro - Ogrski.
Dogodki na Soški fonti v I. svetovni vojni so bili za most usodni. V bojih za Gorico avgusta leta 1916 je bil razstreljen glavni lok na mostu. Začasna jeklena konstrukcija, ki je bila postavljena leta 1918, je omogočala promet čez most vse do leta 1927, ko so italijanske državne železnice pod katerih upravo je takrat bil most, spet obnovile lok v rezanem kamnu. To danes komaj razumljivo dejanje, ki je nastalo v obdobju cvetočega razvoja velikih betonskih mostov, je vredno vsega spoštovanja.

Tudi po obnovi je solkanski most še danes, kljub številnim letalskim napadom med II. svetovno vojno, še vedno most z največjim kamnitim lokom na železniških progah na svetu.

Soška fronta

V kraju je zbirka posvečena Soški fronti, obiščee jo lahko v prvem nadstropju stavbe Krajevne skupnosti Solkan, na Soški cesti 31. V treh sobah skupne velikosti 106 kvadratnih metrov. Premore več kot 3000 predmetov avstro-ogrske in italijanske vojske. Prva soba predstavlja fronto, strelske jarke in predvsem predmete in orožja, ki so se uporabljala na prvi bojni črti. V drugi sobi je predstavljeno zaledje, z opremo in orodjem tistega časa. Tretja soba predstavlja begunstvo, civilno prebivalstvo je bilo primorano v tistih časih zapustiti domove in vse svoje imetje in oditi v tujino.

Mizarji

Mojstrovine solkanskih mizarjev so bile nekoč znane daleč naokoli. Žal, so časi, ko je skoraj vsaka hiša v Solkanu imela mizarja, že davno mimo.
Na staro obrt danes v Solkanu spominjajo Mizarska ulica, obeležje solkanskim mizarjem in pritličje stavbe Krajevne skupnosti Solkan, na Soški cesti 31, kjer je razstavljena stara solkanska mizarska delavnica.

Društva

V kraju delujejo Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo, turistično društvo, športno društvo, aktivni so predvsem solkanski kajakaši, društvo upokojencev in kotalkarski klub, športno društvo pa organizira vsakoletno prireditev »Poletje ob Soči«.