Natisni

Cerkev Sv. Štefana

Cerkev Sv. Štefana
Postavljena je nekoliko v pobočje nad glavnim trgom ob cesti in predstavlja središče nekdaj ovalno oblikovanega tabora. Pred glavno fasado se na nizkem platoju danes razvija Plenčičev trg.
Možno je, da je bila cerkev tu že kmalu po letu 1000, prvi pisni dokument, ki priča o cerkvi sv. Štefana pa je iz leta 1373. Ob svojih vdorih na Goriško so jo verjetno Turki porušili. Sedanja je bila zgrajena 1566. Bila je gotske arhitekture, o čemer priča nekaj ostankov: gotski portal na severni strani cerkve, ostanki gotskih oken na južnem zidu in deli gotskega rebrastega stropa iz lehnjaka.

Leta 1657. naj bi bila barokizirana, kar je zapisano na oboku v cerkvi.

Med prvo svetovno vojno je bila cerkev precej porušena. Ostali so le zidovi. Po vojni je bila obnovljena in tedaj so zvonik sezidali na severni strani cerkve in je po obliki podoben oglejskemu.

Zgrajena je iz pravilnih kamnitih klad in ima na severni in južni strani prizidane stranske prostore. Strogo oblikovana fasada se zgoraj zaključuje s trikotniškim zatrepom. Nad glavnim vhodom je v luneti kopija Pieta Carla da Carona iz 16. stoletja. Ladja ima v notranjščini zrcalni strop, prezbiterij je za štiri stopnice višji, v strop se pnejo svodne kape. Cerkev sta poslikala slikarja G. Moro 1941 – fresko z Vnebovzeto na stropu in Rafael Nemec 1966, ki je poslikal strop v prezbiteriju s štirimi evangelisti na stropu, na desni mučeništvo sv. Štefana, na levi sv. Rok s cerkvijo sv. Roka na pokopališču.

Cerkev ima glavni oltar, daritveni in štiri stranske oltarje. Posnemajo baročne oblike in so razen glavnega marmornatega vsi iz marmoriranega štuka. Vse tri oltarne slike je naslikal Clemente del Neri 1927. Baročen oltar iz okoli leta 1700 je delo kamnoseške kiparske delavnice Pacassi v Gorici in je posvečen sv. Štefanu. Desno spredaj je oltar sv. Janeza Krstnika, ki so ga zelo častili Langobardi. Pred njim je krstni kamen, levo spredaj oltar sv. Ane, na desni steni je Marijin oltar, na levi steni je oltar Srca Jezusovega. Daritveni oltar in prenovo prezbiterija je 1983 zasnoval arhitekt Franc Kvaternik.

Pomembnejši kipi: sv. Jožef na levi strani ob glavnem oltarju, na desni sv. Frančišek Ksaver, oba kamnita, na desnem oltarju Lurška Mati božja, na levem oltarju Srce Jezusovo, spodaj pa Jezus v grobu, ki je del nekdanjega božjega groba.

Pomembnejše slike: delo Clementeja del Nerija so slike sv. Štefana in Svetogorske Matere božje v glavnem oltarju, pa sv. Janez krščuje Jezusoa v oltarju desno spredaj in levo spredaj sv. Ana s sv. Joahimom in Marijo, v zakristiji pe še njegove podobe kreposti – vera, upanje in ljubezen. Rafael Nemec je leta 1992 naslikal podobo sv. Jožef delavec, Tone Kralj pa križanega. Trinajst postaj Križevega pota je delo neznanega slikarja.

V prezbiteriju na levi steni črna marmornata plošča govori o zidavi cerkve sv. Roka leta 1689. Na levi steni pa svetla marmornata plošča o ponovni posvetitvi cerkve sv. Štefana leta 1926. v severnem zidu je ostanek granate iz 1. svetovne vojne.

Orgle je leta 1928 izdelal A. Dernič iz Radovljice, 1940 jih je predelal valiček iz Gorice in imajo 16 registrov.

Zvonovi so trije. Veliki tehta 1930 kg, srednji 1400 kg, mali pa 895 kg.

Velikost cerkve: dolga je 32 m, široka 12 m, visoka 9,5 m, zvonik pa meri v višino 29 m.

Cerkev je bila med prvo svetovno vojno poškodovana, kasneje obnovljena, vendar kljub vsemu predstavlja nenadomestljiv element v historičnem jedru naselja in je kulturni spomenik prve kategorije. Svoj dan praznuje na god svojega zavetnika 26. decembra.

(besedilo: g. Vinko Paljk in Jernej Vidmar)