Natisni

Solkanski most

Solkanski most


Na svetu so številni znani mostovi kot npr. most na reki Kwai na Tajskem, v Benetkah pa Most vzdihljajev in Most Rialto. V Solkanu pa imamo najimenitnejši kamniti železniški most. Ima največji lok iz obdelanega kamna na svetu, predstavlja vrhunec znanja v mostovni gradnji in gradbenem inženirstvu na začetku 20. stoletja.
Solkanski most je bil zgrajen leta 1905 kot del železniške povezave med Trstom in Dunajem. Odlikuje ga izjemna eleganca in lahkotnost kamnite zgradbe, ki kot mavrica preskoči Sočo. Doživel je obe svetovni vojni. V prvi je bil avgusta 1916. leta miniran z 930 kg eksploziva in ob strašnem poku je lok v celoti zgrmel v Sočo. V drugi svetovni vojni je vzdržal 6 napadov zavezniških zračnih sil. Obnovili so ga Italijani leta 1927.





Zgrajen je po segmentni metodi vgrajevanja kamnitih blokov in s postopnim zaključevanjem posameznih prstanov loka. Kamnite bloke so pripeljali iz kamnoloma Cava Romana v Nabrežini in so iz školjčnega apnenca, veliki pa od 0.2 m3 do 0.7 m3. Kamnite bloke so na mesto vgradnje spuščali s posebnimi dvigali na parni pogon.

Ves postopek gradnje je vodil avstrijski inženir Leopold Oerley. Ob otvoritvi mostu 19. julija 1906. leta se je prestolonaslednik Franc Ferdinand ob 16.20 uri ustavil na samem mostu.

V prvi svetovni vojni porušeni most so obnovili Italijani. Kamnite bloke so pripeljali iz kamnolomov Chiampo pri Vicenzi, iz Nabrežine in Aviana. Za malto pa so uporabili cement iz Anhovske cementarne. Obnovljeni lok je malo tanjši od prvotnega, s samo štirimi razbremenilnimi odprtinami. Vgradili so 4.533 kamnitih blokov, zadnjega 9. decembra 1926. Slovesna otvoritev obnovljenega mostu je bila 8. avgusta 1927. leta.

Leta 1985 je dobil soseda, cestni betonski most, ki je povezal do takrat odrezana Brda s kraji na goriškem polju. Danes je železniški most pomemben element dediščine, opredeljen kot tehnični spomenik. Posebno lep postane, ko se stemni in ga osvetlijo žarometi. Stoletnico mostu smo praznovali 19. julija leta 2006.


Let pod Solkanskim mostom Julij 2006

Aircraft Zlin 526-F of the OLCP (Obalni letalski center Portorož -Coastial Flying Center Portoroz, Slovenia), pilot Benjamin Licer "Benjo".
http://www.youtube.com/user/OLCP1?feature=watc



Solkanski most nad Sočo - svetovni rekorder, ki mu ni para

Kamniti velikan v Solkanu

Z muzejskim vlakom po bohinjski progi


Odhodi z železniških postaj Nova Gorica in Most na Soči na edinstveno vožnjo z muzejskim vlakom.
Pot nas bo vodila po delu Transalpine - Bohinjski progi, ki je leta 1906 povezala Dunaj in srednjo Evropo z jadranskim delom Avstro–Ogrske monarhije, posebej s tržaškim pristaniščem.

Gradnja proge je bila za tedanje razmere izredno naporna. Predstavlja se nam s številnimi izjemnimi gradbenimi dosežki (predori, mostovi, viadukti, ...), ki so jo proslavili po Evropi. Izstopata solkanski most, čigar 85 metrski kamniti lok je še danes največji na svetu, in 6327 m dolg alpski predor Podbrdo.
Krize v prejšnjem stoletju so Transalpini odvzele vlogo pomembne trgovske proge. Spremenile so jo v drugorazredno železnico, ki pa v zadnjem času ponovno postaja pomembna - predvsem turistična povezava med Italijo, Slovenijo in Avstrijo.



Muzejski vlak bo vlekla parna lokomotiva ljubljanskega železniškega muzeja. V primeru razglašene požarne nevarnosti jo bo nadomestila motorna lokomotiva.
Takoj po odhodu iz Nove Gorice se začne potovanje po čudoviti alpski pokrajini ob bregovih rek Soče, Idrijce, Bače in Save Bohinjke.

Po prihodu na Bled se bomo z avtobusi odpeljali na grad in - po ogledu – do restavracije ob jezeru. Po kosilu bomo imeli na razpolago nekaj prostega časa za sprehode ob obali jezera ali obisk katere od znamenitosti.

Popoldan povratek z muzejskim vlakom in prihod na začetne postaje v večernih urah.



Video: Domen Škofic osvoji Solkanski most




7. oktober 2014 Avtor Tomaž Košir

Dvajsetletni športni plezalec, eden najobetavnejših na svetu in četrti z zadnjega svetovnega prvenstva v težavnosti je splezal na Solkanski most. Najdaljši kamniti lok na svetu ni mačji kašelj, a za vrhunskega plezalca je vsekakor premagljiv. Za smer od njegovega vznožja na levem bregu Soče, pa do najvišje točke je Domen potreboval skoraj pol ure, okoli 60 metrov dolg vzpon pa ocenil s 7c. Na koncu je od veselja še skočil z njega … in nato še enkrat, s salto nazaj.

Poglej video, več pa lahko prebereš tudi v naši zgodbi.